Ker se bliža 75 let odkar železniški Murski most med obema Radgonama, na meji med Slovenijo in Avstrijo, ni več v funkciji, je to vsekakor primerna priložnost, da si njegovo zgodovino nekoliko pobližje pogledamo.

Potem, ko je bil Murski most miniran ob koncu 2. svetovne vojne, je Avstrija polovico mostu demontirala leta 1947, takratna Jugoslavija poa potem leta 1955. Ker je bil ob koncu vojne miniran tudi cestni most, sta bili obe Radgoni brez povezave vse do leta 1952, ko je bil ob pomoči britanske vojske zgrajen začasni pantonski most. Betonski cestni most, poimenovan Most prijateljstva je bil zgrajen in slavnostno odprt leta 1969.

Danes obstaja široko soglasje vseh deležnikov, da bi moral biti Murski most najmanj tri-funkcijski – tako za železnice, kot tudi za kolesarje in pešce. V Republiki Sloveniji za ponovno vzpostavitev tega mostu obstaja tudi zakonodajne podlage, v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030.

Zlata doba gradnje železnic v regijah rek Mura in Drava je potekala med 1857 in 1924, večinoma v času Avstro-Ogrske monarhije.

Konec 19. stoletja sta oba dela monarhije skorajda tekmovala kdo bo prej in zgradil več prog v regijah Mura in Drava. Oba dela monarhije sta očitno imela ključni interes povezati lastno središče, Dunaj in Budimpešto, z drugimi deli monarhije. Večino prog v teh regijah je sicer zgradila zasebna »Družba Južne železnice«, a to ni bila edina družba, ki je gradila proge na teh področjih.

V zapisu predstavljamo pet prog, ki so omogočale, da so bile regije rek Mura in Drava že daljnega 1924. leta bolje povezane kot dandanes. Zato predstavimo manjkajoče člene železniških povezav v teh regijah in predlagamo evropski čezmejni projekt štirih držav —Mura—Drava—Rails—.

Murski železniški most je bil zgrajen kot del Radgonske železniške proge med Špiljem in Ljutomerom že davnega 1890 leta.

Tipičen jekleni most je bil v uporabi vse do konca 2. svetovne vojne, ko ga je nemška vojska ob svojem umiku – minirala. Murski most torej ni več v uporabi že več kot 75 let.

V Murskem institutu za razvoj infrastrukture se zavzemamo za ponovno vzpostavitev in izgradnjo tega mostu, ki ima močen pomen ne le na trajnostno mobilnost za vse temveč tudi izjemno simboliko povezovanja regij ob rekah Mura in Drava.

Po priporočilu vodje sektorja za železnice in žičnice na Ministrstvu za infrastrukturo smo v MiRi pripravili tudi predlog Pisma o nameri za ponovno vzpostavitev in izgradnjo Murskega mostu na meji med obema državama, Slovenijo in Avstrijo.

Predlagamo, da pristojni minister in pristojna ministrica iz Republike Slovenije in Republike Avstrije podpišeta Pismo o nameri v okviru obeležitve 130-obletnico vzpostavitve proge Špilje – Ljutomer in tega mostu, leta 1890.

MiRi se zavzema za tri ključne – časovne enakovredne – razvojne module.

Eden je:

Za izgradnjo tega mostu v Sloveniji obstaja zakonodajna podlaga v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 75/2016 z dne 30. 11. 2016. Ta povezava je eksplicitno navedena v Prilogi 7 – Dinamika za železniški promet, pod ukrep št. R.23.17: nove regionalne proge.

Druga dva modula za katera se hkrati zavzemamo sta: