V omrežju MuraDravaProge za katerega se zavzemamo v MiRi, je trenutno 364 kilometrov železniških prog. Z izjemo koridorskih železniških povezav Slovenije z Avstrijo (mejni prehod Špilje) in Slovenije z Madžarsko (mejni prehod Hodoš) – na drugih obstoječih med-regionalnih progah ni čezmejnih povezav.

MiRi se zavzema za tri časovno enakovredne razvojne module: za ponovno vzpostavitev, tokrat več-funkcijskega mostu čez reko Muro na meji med Slovenijo in Avstrijo; za daljinske kolesarske poti ob obstoječih čezmejnih regionalnih progah v štirih državah, v Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem ter v Sloveniji s hkratnim zavarovanjem prehodov čez te regionalne proge; in nenazadnje za obnovo in nadgradnjo obstoječih ter nekoč (po 2. svet. vojni) demontiranih železniških prog v regijah Mura in Drava v omenjenih štirih državah – vključno z vzpostavitvijo manjkajoče proge med Lendavo in Beltinci.

Ogrski del Avstro-Ogrske monarhije je leta 1907 zgradil progo do Murske Sobote, do formalne meje takratnega ogrskega dela monarhije. Hkrati je bila takrat zgrajena tudi železniška postaja Murska Sobota. Pomembno vlogo je tedaj nosila tudi tovorna postaja Puconci, kjer so dnevno nalagali na vagone kmetijske pridelke, opekarniške izdelke in kremenčev pesek.

Radgonsko progo (nem. Radkersburger Bahn) —Špilje (nem.: Spielfeld Straß)—Radgona—Ljutomer, je zgradila »Družba Južne železnice«, v dveh delih. Prvi del med Špiljami in Radgono je bil odprt 1885. leta, drugi do Ljutomera potem 1890 leta. Ljutomer je bil sprva končna postaja te proge in brez povezave z drugimi progami vse do leta 1924, saj za časa Avstro-Ogrske monarhije ni bil železniško povezan ne z Ormožem, do proge —Pragersko—Čakovec—Kotoriba—Nagykanizsa— [1860], ne z Mursko Soboto, kjer je bila kasneje na ogrskem delu monarhije zgrajena proga —Hodoš—Murska Sobota [1907].

Prva proga ob rekah Mure in Drave je bila zgrajena 1860. leta. Ta proga —Pragersko—Čakovec—Kotoriba—Nagykanizsa— je povezala Budimpešto prek Pragerskega z nam vsem znano Južno progo, ki je povezovala Dunaj in Trst. In tako ustoličila Pragersko kot pomembno prometno vozlišče za naslednja desetletja in stoletja. Progo so uradno odprli 24. marca 1860, še pred tem pa na današnji dan žena, 8. marca, izvedli uradni preizkus. Proga je že naslednje leto, 1. aprila 1861 omogočila uradni začetek železniških povezav med Budimpešto in Pragerskim.

Zlata doba gradnje železnic v regijah rek Mura in Drava je potekala med 1857 in 1924, večinoma v času Avstro-Ogrske monarhije.

Konec 19. stoletja sta oba dela monarhije skorajda tekmovala kdo bo prej in zgradil več prog v regijah Mura in Drava. Oba dela monarhije sta očitno imela ključni interes povezati lastno središče, Dunaj in Budimpešto, z drugimi deli monarhije. Večino prog v teh regijah je sicer zgradila zasebna »Družba Južne železnice«, a to ni bila edina družba, ki je gradila proge na teh področjih.

V zapisu predstavljamo pet prog, ki so omogočale, da so bile regije rek Mura in Drava že daljnega 1924. leta bolje povezane kot dandanes. Zato predstavimo manjkajoče člene železniških povezav v teh regijah in predlagamo evropski čezmejni projekt štirih držav —Mura—Drava—Rails—.

MiRi se zavzema za tri ključne – časovne enakovredne – razvojne module.

Eden je:

Za izgradnjo tega mostu v Sloveniji obstaja zakonodajna podlaga v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 75/2016 z dne 30. 11. 2016. Ta povezava je eksplicitno navedena v Prilogi 7 – Dinamika za železniški promet, pod ukrep št. R.23.17: nove regionalne proge.

Druga dva modula za katera se hkrati zavzemamo sta: