MiRi – Murski institut za razvoj infrastrukture. Povezujemo gospodarstvo s turizmom in športom prek infrastrukturnih projektov.

Programska izhodišča

Namesto uvoda: simbolika radgonskega mostu, ki je bil porušen 17. aprila 1945

Zgodovinski mejniki kot most povezovanja. Železnica kot most do vojaške varnosti. Kulturna dediščina kot most razumevanja.

Šport, še posebej odbojka na mivki kot most povezovanja. Trajnostni turizem kot most do regionalnega razvoja. Regionalni razvoj kot most do stabilnosti Evropske unije.

Trajnostna mobilnost kot most v nizko-ogljično družbo. Regionalni železniški krog in križ kot most do povezav v centralno Evropo. Ključavnice na mostu za sklepanje ljubezni.

Ključavnice na mostu čez Ren v Hohenzollernu, Köln – simbolizirajo ljubezen za vedno.

Predstavitev stanja: scenariji razvoja in programska izhodišča

Pobudo MiRA smo že predstavili številnim deležnikom v Sloveniji, Avstriji in na evropski ravni. V Sloveniji je bil ključen obširen sestanek na Direkciji za infrastrukturo, Sektor za železnice v Mariboru, kamor smo bili napoteni prek ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča. Na Direkciji je bilo sicer jasno povedano, da trenutno železniška proga Gornja Radgona – Ljutomer ni prioritetna v strategiji razvoja železniškega prometa v Sloveniji, da torej (še) ni t. i. koridorska proga, a je hkrati jasno in samoumevno, da se zelo dobro navezuje na rekonstruirano in elektrificirano progo Pragersko – Hodoš. Hkrati je bilo povedano tudi oz. nam posredovano mnenje, da bi bila po mnenju Direkcije, Republika Slovenija oz. Ministrstvo s pristojnimi institucijami verjetno pripravljeno financirati izgradnjo tri-funkcijskega mostu čez reko Muro s spremljajočo lokalno infrastrukturo v skupni višini 20 milijonov €, kar je ocenjena vrednosti idejnega projekta, ki je bil za ta most pred leti že narejen in lokalno tudi že usklajen.

Tehnično gledano govorimo o progi, nem. Radkersburger Bahn, od Spielfed Strass do nem. Radkersburga, ki je bila odprta s strani, nem. Südbahngesellschaft, 12. 7. 1885 in potem do Ljutomera pet let pozneje, 16. 10. 1890. Čez dobri dve leti bomo torej imeli priložnost proslaviti 130 obletnico te proge. Regionalno gledano je smiselno govoriti o povezavi Graz – Murska Sobota. Proga iz Graza do Lipnice je elektrificirana in dvotirna ter enotirna do Spielfelda. Prav tako je tudi proga iz Spielfelda do B. Radkersburga enotirna, a ne-elektrificirana in redno v uporabi za regionalni potniški promet. Proga je v stalni uporabi in je že predvidena za obnovo, skrajšalo se bo potovalni čas na pol ure, zmanjšalo število prehodov čez progo, ki bodo bolje utrjeni in postaja B. Radkersburg se bo prestavila bližje v mesto.

V preteklosti je bila v zvezi s to progo oz. s povezavami do Murske Sobote narejena študija izvedljivosti. Naročniki študije so bili: + Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko; + Mestna občina Murska Sobota; + Občina Tišina; + Mestna občina Bad Radkersburg. Študija ima 278 strani. Avtor študije je Danilo Čeh, mag. manag., dipl.ekon., z ZRS Bistra na Ptuju. Zamišljene so bile tri nove trase po desnem bregu reke Mure in dodatno, na pobudo avtorja, četrta, delno obstoječa trasa, iz Gornje Radgone do Radenc, ki je predvidevala ne le most čez Muro v Radgoni oz. v Bad Radkersburgu temveč celo dodatni most v Radencih čez reko Muro.

Študija iz nam neznanih razlogov preučuje tri popolnoma nove trase proge in na obstoječi trasi Gornja Radgona – Ljutomer jemlje v ozir le del proge od Gornje Radgone do Radenc. Za tak način analize je po našem prepričanju težko najti ustrezne strokovne argumente.

Mnenje pobude MiRA v ustanavljanju je, da so variante oz. dodatni koridorju nesmiselni in povzročajo nepotrebno dodatno zmedo. Zato smo pripravili scenarije razvoja obstoječe infrastrukture na matrični podlagi, kar je klasičen pristop v poslovnem svetovanju. Scenarije smo že na kratko predstavili nekaterim deležnikom. Te scenarije bomo po formalni ustanovitvi pobude MiRA dodatno razdelali, ustrezno preverili in po potrebi tudi nadgradili.

Scenariji razvoja: most čez reko Muro in železniška proga Gornja Radgona – Ljutomer.

Izmed šestih zastavljenih scenarijev, predvidena optimalni, šesti, ki omogoča najvišjo rabo obstoječe infrastrukture in najvišjo potencialno rast uporabe infrastrukture, tri Eurocity povezave z vlakom, ki bi bile vezane na Mursko Soboto kot začetno ali končno postajo in bi umestile tudi druga mesta v regiji ob reki Muri – Gornjo Radgono, Radence in Ljutomer ter nekatere manjši kraje v regiji – v centralno-evropski prostor. Predlogi teh Eurocity povezav so:

  • Luksemburg – Frankfurt – Gradec – Bad Radkersburg – Gornja Radgona – Radenci – Ljutomer – Murska Sobota;
  • Berlin – Praga – Gradec – Bad Radkersburg – Gornja Radgona – Radenci – Ljutomer – Murska Sobota;
  • St. Gallen – Vaduz – Gradec – Bad Radkersburg – Gornja Radgona – Radenci – Ljutomer – Murska Sobota.

Zgled pri navedenih Eurocity povezavah nam je Celovec, ki ima tri take povezave v vlakom, dve izmed njih celo kot začetno oz. končno postajo. Ena izmed teh povezav gre vse iz Münstra v Westfaliji prek Düsseldorfa, Kölna, Bonna, Mannheima, Salzburga, Beljaka, do Celovca. Kot zanimivost, ta vlak EC 115 ima med Beljakom in Celovcem tri postanke, v krajih: Velden am Wörthersee (Vrba na Koroškem) [8.952 prebivalcev], Pörtschach am Wörthersee [2.713 prebivalcev] in Krumpendorf/Wörthersee [3.484]. Ti trije kraji imajo torej povprečno le ca. 5.000 prebivalcev. Tudi zato menimo, da si vsa mesta ob progi v regiji ob reki Muri – Gornja Radgona, Radenci, Ljutomer in M. Sobota kot tudi kraji Križevci pri Ljutomeru, Veržej in Lipovci (Beltinci) več kot zaslužijo umestitev v centralno-evropski prostor.

Vseh šest scenarijev (razen seveda obstoječega stanja) temelji na ponovni vzpostavitvi oz. izgradnji mosta, ki je bil porušen pred skoraj 73. leti, po dostopnih podatkih 17. 4. 1945. Nov most bi že sam po sebi pomenil izjemno močno simbolno sporočilo za čezmejno sodelovanje tako med Avstrijo in Slovenijo, kot regijsko, med avstrijsko Štajersko in Mursko regijo kot še posebej znotraj naše regije ob reki Muri same.

Pretežni del prizadevanj pobude MiRA bo šel v smer za podpis memoranduma o soglasju na najvišji med-državni ravni za ponovno vzpostavitev oz. izgradnjo tri-funkcijskega mosta čez reko Muro v Gornji Radgoni oz. Bad Radkersburgu še v letu 2018. Pripravili smo tudi že okvirno mapo deležnikov tega projekta, ki jim bomo projekt in scenarije razvoja, ki jih omogoča ponovna vzpostavitev mosta čez reko Muro, tudi predstavili.

Helsinki: dizajn tri-funkcijskega mostu za pešče, kolesarje in ang. Light Rail.

Za projekt bomo iskali tako EU sredstva za izgradnjo daljinske (hitre) kolesarske povezave ob obstoječi progi do meje z Republiko Avstrijo oz. reke Mure in hkrati zavarovanje obstoječih prehodov čez to progo kot še posebej sredstva regionalnih razpisov Interreg SI-AT in, ang. EEA & Norway Grants Fund for Regional Cooperation. Imeli smo že par srečanj v Bruslju in Luksemburgu, med drugim v kabinetu mag. Violete Bulc, evropske komisarke za promet in mobilnost. Uspešna prijava na omenjene in morebitne druge razpise je eden ključnih izzivov pobude MiRA, zaradi česar bomo pobudo v najkrajšem času formalizirali kot pravno osebo.

Shema: Enostavna časovnica projekta Most čez reko Muro, kolesarska in ž. infrastruktura G. Radgona – Ljutomer (v angleščini)

Časovnica projekta Most čez reko Muro vv Gornji Radgoni/Bad Radkersburgu

Po akcijskem načrtu bo pobuda MiRA že letos, predvidoma še pred poletjem pripravila evropski regionalni infrastrukturni seminar in naslednjo leto spomladi potem še evropsko regionalno infrastrukturno konferenco. Posebna priložnost se nam ponuja letos obeležiti 100. obletnico ustanovitve Republike Avstrije.

Pobuda MiRA bo povezovala šport s turizmom in športom prek infrastrukturnih projektov v srednje-evropski regiji. Lani smo v Murski Soboti gostili srednje-evropsko prvenstvo MEVZA za mlade do šestnajst let. Letos dodatno načrtujemo organizacijo še enega mednarodnega tekmovanja v odbojki na mivki v regiji ob reki Muri.